Mafu a limela a ntse a e-ba litšokelo tse eketsehileng tlhahisong ea lijo, 'me a' maloa a 'ona a hanela chefo e bolaeang likokoanyana e seng e ntse e le teng. Phuputso ea Denmark e bontšitse hore esita le libakeng tseo chefo e bolaeang likokoanyana e seng e sa sebelisoe, bohloa bo ka ntša metsoako e thibelang likokoana-hloko tsa limela ka katleho.
Haufinyane tjena, ho ile ha sibolloa hore bohloa ba Afrika bo maoto a mane bo na le metsoako e ka bolaeang libaktheria tsa MRSA. Ena ke baktheria e tšabehang hobane e hanela lithibela-mafu tse tsejoang 'me e ka hlasela batho. Ho nahanoa hore limela le tlhahiso ea lijo le tsona li kotsing ea mafu a limela a hanelang. Ka hona, limela le tsona li ka rua molemo metsoakong e hlahisoang ke bohloa ho itšireletsa.
Haufinyane tjena, phuputsong e ncha e sa tsoa hatisoa ho "Journal of Applied Ecology", bafuputsi ba bararo ba tsoang Univesithing ea Aarhus ba hlahlobile lingoliloeng tsa mahlale tse teng 'me ba fumane palo e makatsang ea litšoelesa tsa bohloa le libaktheria tsa bohloa. Metsoako ena e ka bolaea likokoana-hloko tsa bohlokoa tsa limela. Ka hona, bafuputsi ba fana ka maikutlo a hore batho ba ka sebelisa bohloa le "libetsa" tsa bona tsa tšireletso ea lik'hemik'hale ho sireletsa limela tsa temo.
Bohloa bo lula lihlaheng tse teteaneng 'me ka hona bo pepesehetse phetiso ea mafu a kotsi haholo. Leha ho le joalo, bo iphetotse meriana ea bona ea ho loantša mafu. Bohloa bo ka ntša lintho tse bolaeang likokoana-hloko ka litšoelesa tsa bona le likolone tsa baktheria tse ntseng li hola.
"Bohloa bo se bo tloaetse ho phela lichabeng tse teteaneng, kahoo lithibela-mafu tse ngata tse fapaneng li fetohile ho itšireletsa le lihlopha tsa tsona. Metsoako ena e na le tšusumetso e kholo ho mefuta e fapaneng ea likokoana-hloko tsa limela," ho boletse Joachim Offenberg oa Setsi sa Saense ea Baeloji Univesithing ea Aarhus.
Ho ya ka phuputso ena, bonyane ho na le mekgwa e meraro e fapaneng ya ho sebedisa dithibela-mafu tsa bohlwa: ho sebedisa bohlwa bo phelang ka ho toba tlhahisong ya dimela, ho etsisa metswako ya tshireletso ya dikhemikhale tsa bohlwa, le ho kopitsa bohlwa bo kenyang dijini tsa dithibela-mafu kapa tsa baktheria le ho fetisetsa dijini tsena dimeleng.
Bafuputsi ba se ba bontšitse pele hore bohloa ba mapolanka bo "fallang" masimong a liapole bo ka fokotsa palo ea liapole tse tšoaelitsoeng ke mafu a mabeli a fapaneng (lefu la hlooho ea liapole le ho bola). Ho latela lipatlisiso tsena tse ncha, ba boetse ba bontšitse 'nete ea hore bohloa bo ka khona ho bontša batho mokhoa o mocha le o tsitsitseng oa ho sireletsa limela nakong e tlang.
Mohloli: Litaba tsa Saense tsa Chaena
Nako ea poso: Mphalane-08-2021




